Kakovost zraka ostaja za mnoge Evropejce aktualna tema

Spremeni jezik
Article Objavljeno 01.02.2017 Zadnja sprememba 16.02.2017
Prejšnji mesec je Evropska agencija za okolje (EEA) izdala svoje najnovejše poročilo „Kakovost zraka v Evropi“, v katerem je ugotovljeno, da kljub postopnemu izboljševanju kakovosti zraka njegova onesnaženost ostaja največja okoljska nevarnost za zdravje v Evropi. Z Albertom Gonzálezom Ortizom, strokovnjakom za kakovost zraka v agenciji, smo se pogovarjali o ugotovitvah poročila ter o tem, kako tehnologija, kot so satelitski posnetki, pomaga izboljševati raziskave o kakovosti zraka.

© Simeon Lazarov, Environment & Me /EEA

Kaj so ključne ugotovitve poročila iz leta 2016?

V letošnjem poročilu je poudarjeno dejstvo, da se koncentracije onesnaženosti zraka v Evropi še naprej počasi izboljšujejo. Kljub temu onesnaženost zraka še vedno pomembno vpliva na zdravje in niža kakovost življenja.. Naše najnovejše poročilo vsebuje tudi novo oceno vplivov najškodljivejših onesnaževal zraka, kot so delci PM2.5, na zdravje, kar je bil v letu 2013 v 41 evropskih državah vzrok za približno 467 000 prezgodnjih smrtnih primerov letno.

Nevarnosti za zdravje, ki jih prinaša onesnaženost zraka, so dobro znane zahvaljujoč prizadevanjem organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, zato se Evropejci vedno bolj zavedajo, da gre za resno težavo. Izpostavljeni smo ji vsak dan. Sicer je ne vidite, vendar lahko visoke ravni onesnaženosti zraka čutite.

Kaj pa cestni promet in onesnaženost zraka v mestih? 

V poročilu je poudarjen vpliv cestnega prometa na onesnaženost zraka, o čemer so nedavno poročali tudi v novicah v zvezi z več evropskimi mesti, med drugim Parizom in Londonom.

Cestni promet je glavni onesnaževalec z dušikovim dioksidom (NO2), ki je eden od osrednjih zdravju škodljivih onesnaževal. To onesnaževalo je tudi predhodnik ozona in trdnih delcev, ki lahko nastanejo v zraku. Promet je tudi pomemben vir primarnih trdnih delcev, ne le zaradi zgorevanja goriva, ampak tudi zaradi obrabe pnevmatik in zavor, ne nazadnje je promet tudi zelo pomemben vir emisij toplogrednih plinov.

Cestni promet zavzema tudi velik del naših javnih prostorov; vzemite za primer prometne zastoje. Povzroča tudi hrup. Gre torej za večdimenzionalno problematiko.

Seveda nihče ne dvomi, kako pomembna sta promet in mobilnost za naše vsakodnevno življenje, vendar je trajnost potovanj mogoče izboljšati. Številna mesta v Evropi že izvajajo ukrepe v ta namen in poskušajo vzpostaviti bolj trajnostne sisteme mobilnosti. Ukrepi, kot so pristojbine za zastoje, so samo kratkoročna rešitev, zato moramo razmisliti še o dolgoročnejših bistvenih in inovativnih spremembah v našem prometnem sistemu, da bi izboljšali naše splošno dobro počutje.

V poročilu je pozornost namenjena tudi emisijam iz stanovanjskih in poslovnih stavb. So te tudi zaskrbljujoče? 

Peči in kamini na drva so večji problem, kot si ljudje mislijo, še zlasti pozimi. Predvsem v vzhodni in severni Evropi mnogi zakurijo v kaminih ali pečeh na drva, ki izpuščajo v ozračje veliko delcev PM2.5. Zgorevanje vseh vrst goriv za ogrevanje gospodinjstev, poslovnih in drugih stavb je pravzaprav največji vir emisij PM2.5. Celoten sektor izpušča v ozračje več kot polovico vseh emisij PM2.5 na evropski ravni.

Dodatna težava lahko pozimi nastane v mirnih vremenskih pogojih, saj takrat večina teh emisij ostaja blizu tlom zaradi toplotne inverzije. V teh pogojih hladen zrak ostaja v nižjih plasteh ozračja. Hladen zrak, ki je gostejši, preprečuje mešanje in razpršitev emisij navzgor v ozračje, zato onesnaženost ostaja blizu tlom.

Kako si agencija EEA prizadeva za izboljšanje kakovosti zraka v Evropi?

Eden od glavnih prispevkov agencije EEA je zagotavljanje znanja in potrebnih podatkov, da bi lahko oblikovalci politik sprejeli boljše in bolj premišljene odločitve v zvezi s kakovostjo zraka. Pomagamo tudi pri ozaveščanju javnosti o tej problematiki, kar je enako pomembno.

Zbiramo uradne podatke o onesnaženosti zraka iz evropskih držav in jih nato uporabimo pri izdelavi naših rednih ocen kakovosti zraka v obliki poročil in kazalnikov. Svoje podatke o kakovosti zraka posredujemo tudi različnim deležnikom, vključno s splošno javnostjo, nacionalnimi in regionalnimi organi in  programom EU Copernicus. Redno sodelujemo na seminarjih, konferencah in sestankih po vsej Evropi in svetu, na katerih si izmenjujemo znanje in razpravljamo o težavah in ugotovitvah, kar pomaga oblikovalce politike spodbuditi k ukrepanju. Onesnaženost zraka je povezana z zelo različnimi področji politike, zato je ena od naših prednostnih nalog spodbujanje povezanih medpanožnih politik in ukrepov.

Ali obstaja kakšna nova tehnologija, ki omogoča boljše spremljanje onesnaženosti zraka?

Veliko večino svojih podatkov zberemo s pomočjo fiksnih postaj za spremljanje kakovosti zraka, ki jih upravljajo nacionalni in lokalni organi v državah članicah. Vendar se začenjajo uporabljati tudi druge tehnologije, kot je zbiranje podatkov s pomočjo satelitov v okviru programa EU Copernicus. Ta tehnologija je razmeroma nova. Agencija EEA sodeluje s službami za spremljanje ozračja v okviru programa Copernicus, in nekatere od teh podatkov pri svojem delu uporabimo tudi v naši enoti za kakovost zraka. S kombinacijo podatkov s satelitov in modeliranjem lahko dobimo boljšo predstavo o prostorski porazdelitvi koncentracij onesnaževal. Namesto da bi prejemali podatke v določenih časovnih razmikih od nekaterih merilnih postaj, lahko dobimo veliko širši vpogled. Bistveno pa je, da potrdimo modelirane rezultate z dejanskimi opazovanji, zato so pri tem ključni podatki, ki jih agencija EEA prejema iz držav iz vse Evrope.

Začenja se pojavljati tudi lokalno spremljanje kakovosti zraka, ki ga izvajajo državljani s pomočjo senzorjev. To je nov vir informacij, a je treba še izboljšati natančnost teh naprav. Niso namreč še povsem zanesljive, vendar gre za razvijajočo se tehnologijo, ki je odličen način za ozaveščanje javnosti in spodbujanje sodelovanja skupnosti pri reševanju težav z onesnaženostjo zraka. Nekoč bo morda ta tehnologija dober dodaten vir informacij.

 

Alberto González Ortiz

Razgovor je objavljen v glasilu EEA, št. izdaje 04/2016, december 2016.

Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100