Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Članki / Če bioenergija vzcveti — Prehod z nafte na bioenergijo ni brez tveganj

Če bioenergija vzcveti — Prehod z nafte na bioenergijo ni brez tveganj

Spremeni jezik
Bioenergija ni nova. Ljudje kurijo les že več tisočletij. Industrijska revolucija sredi 19. stoletja je v ospredje prinesla tako imenovana „fosilna goriva″, predvsem premog in nafto. Toda fosilna goriva je vse težje najti in pridobivati, obenem pa so tudi vse dražja in predmet zaostrene politične debate.

(c) ZOB 2008

Bioenergija je tik na tem, da postane velik posel. Je namreč že prevladujoč obnovljivi vir energije (1) v Evropi, njena proizvodnja pa se bo v naslednjih desetletjih verjetno močno povečala. Biogoriva so pozdravljali kot dober način za bolj zeleni prevoz, in v izogib dragemu uvozu nafte.

Leta 2008 so bila biogoriva predmet nenaklonjenih poročanj v svetu, predvsem v povezavi z naraščajočimi cenami hrane. Delo Agencije EEA na področju biogoriv je omejeno na okoljske prednosti in pomanjkljivosti. Tudi tu so mnenja deljena.

Prehod na obsežno proizvodnjo biogoriv prinaša precejšnja okoljska tveganja, zlasti kar zadeva spremembo rabe zemljišč. Prst in rastline so med največjimi skladišči CO2 na zemlji — vsebujejo dvakrat toliko ogljika kot naše ozračje. S pretvarjanjem tako gozdov kot šote ali travišč v posevke za biogoriva bi se sprostilo več CO2, kot pa prihranilo.

Povečanje pridelave poljščin v Evropi z namenom zadovoljitve tako potreb po hrani kot po gorivu bi imelo velik vpliv na evropsko biotsko raznovrstnost ter bi škodilo naši zemlji in vodnim virom. Posredni učinki, imenovani „posredne spremembe rabe zemljišč″, bi se pojavili povsod po svetu: ker bi Evropa zmanjšala izvoz hrane, bi se na drugih območjih po svetu povečala proizvodnja hrane, da bi zapolnili vrzel. Vplivi na svetovne cene hrane bi bili precejšnji.

Vendar pa bi bilo mogoče tveganja v Evropi zmanjšati s pravo izbiro posevkov in upravljanjem. Biogoriva iz odpadkov, na primer iz posevkov ali gozdnih ostankov, nudijo okoljske prednosti. V tem smislu EEA analizira kako bi se neizbežen razcvet bioenergije utegnil razviti ter razmišlja, ali lahko energijo, ki jo potrebujemo, zagotovmo brez škodovanja okolju.

Bio žargon

Biomasa: pomeni živ in nedavno umrli biološki material. To lahko predstavlja posevek, drevesa, alge, kmetijske, gozdne ostanke ali materiale iz tokov odpadkov.

Bioenergija: vse vrste energije, pridobljene iz biomase, vključno z biogorivi.

Biogorivo: tekoča motorna goriva iz biomase (2).

Hitro naproti obnovljivim virom

Evropska komisija je predlagala obvezen cilj: do leta 2020 bi morali 20 % vse evropske energije pridobiti iz obnovljivih virov (mišljeni so vsi obnovljivi viri: veter, sončna energija, energija valovanja itn. kot tudi bioenergija). Trenutno obnovljivi viri energije predstavljajo 6,7 % porabe energije v Evropi. Dve tretjini sta pridobljeni iz biomase.

Evropska komisija si prizadeva spodbujati uporabo biogoriv – goriv za prevoz – saj je raznolikost v prevozu izjemno pomembna, ker je sedaj prevoz predvsem odvisen od nafte. Transportni sektor obenem tudi povečuje emisije toplogrednih plinov in porablja prihranek emisij, ki ga dosegajo drugi sektorji.

Komisija je zato predlagala, da bi do leta 2020 biogoriva predstavljala 10 % goriv za cestni prevoz, pod pogojem, da jih je mogoče potrditi kot trajnostna. Podatki iz leta 2007 kažejo, da biogorivo predstavlja 2,6 % goriv za cestni prevoz v EU. Da bi Evropska unija dosegla 10 %, mora povečati proizvodnjo in uvoz biogoriv prav v času, ko so biogoriva v središču zapletenih okoljskih in gospodarskih razprav.

Ciljna vrednost biogoriv v EU je vse bolj predmet razprav. Evropski parlament je nedavno zahteval jamstvo, da bo 40 % od 10 % ciljne vrednosti pridobljenih iz virov, ki ne tekmujejo s proizvodnjo hrane. Znanstveni odbor agencije EEA opozarja, da je povečanje deleža biogoriv, ki se uporabljajo v transportu, na 10 % do leta 2020 previsok cilj in bi ga bilo treba preložiti.

Globalni vplivi – cene hrane in sprememba rabe zemljišč

Spodbujanje uporabe biogoriv in druge bioenergije v Evropi neizogibno sproža posredne in neposredne učinke drugod.

Na primer, v Evropi bi lahko na trajnosten način proizvajali biodizel iz repičnega olja, toda s tem bi bilo na voljo manj repičnega olja za proizvodnjo hrane v Evropi in zunaj nje.

Vrzel bo deloma verjetno zapolnilo palmovo olje. Toda to bi lahko privedlo do zmanjševanja deževnih gozdov, saj bi se za dodatne palmove pridelke posekala drevesa v državah, kot je na primer Indonezija.

Iz gobalnega zornega kota je povpraševanje po biogorivih eden od številnih dejavnikov, ki so prispevali k nedavnemu zvišanju cen hrane, poleg suš v ključnih državah proizvodnicah, naraščanja porabe mesa in vse višjih cen nafte itd. Po ocenah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so zaradi obstoječih in predlaganih ukrepov za podporo biogoriv v EU in ZDA povprečne cene pšenice, koruze in rastlinskega olja srednjeročno višje za okoli 8 % za pšenico, 10 % za koruzo in 33 % za rastlinkso olje.

Povečanje vsesvetovne porabe hrane in dodatno povpraševanje po biogorivu vodita v širjenje obdelovalnih zemljišč na svetu na račun naravnih travišč in tropskega deževnega gozda. To je pomembno, saj izsekavanje gozdov in obdelovalne prakse zemljišč trenutno prispevajo okoli 20 % globalnih emisij toplogrednih plinov. Obsežna pretvorba gozdov v obdelovalna zemljišča ta delež še povečuje in ima resne vplive na biotsko raznovrstnost.

Če se bodo velika območja spreminjala iz naravnih habitatov ali območij, kjer se tradicionalno kmetuje, v območja za intenzivno proizvodnjo bioenergije, bodo trpele tudi prostoživeče rastlinske in živalske vrste ter kakovost in količina vode.

Vidni vplivi

Nedavni znanstveni poskusi, da bi ocenili vplive povečane proizvodnje bioenergije so obrodili prve rezultate in vzorce, na kar želi agencija EEA usmeriti pozornost.

Raziskava v Braziliji je s pomočjo satelitskih slik in terenskega raziskovanja pokazala, da je hitrost spreminjanja območij v obdelovalna zemljišča v regiji Amazonke vzajemno povezana s svetovnimi cenami soje – čim višje so cene, tem več deževnega gozda se poseka. In tako rekoč ni dvoma, da povpraševanje po bioetanolu povzroča porast cen, saj se pridelovalne površine soje pretvarjajo v posevke koruze za bioetanol v ZDA.

Medtem pa so Tim Searchinger in raziskovalci z Univerze Purdue v ZDA uporabili globalni agro-ekonomski model, da bi ugotovili, kako bi obsežna rast koruze in prosa za bioetanol v ZDA lahko povzročila preobrat v pridelavi prehrambenih poljščin drugod po svetu, kjer se gozdovi in travišča spreminjajo v obdelovalne površine, da bi se zapolnila vrzel v pridelavi hrane.

Njihova raziskava ocenjuje, da bodo 50 let ali več emisije toplogrednih plinov, povezane z bioetanolom, večje od emisij, povezanih z uporabo fosilnih goriv. Razlog za to je dejstvo, da travišča in gozdovi učinkujejo kot shrambe CO2. Če bi jih spremenili v pridelek, primeren za proizvodnjo biogoriva, bi to funkcijo shranjevanja uničili. Koristi več desetletij ne bi odtehtale negativnih učinkov.

Vplive na biotsko raznovrstnost in naravne vire, kot je voda, je težje izmeriti. Na primer, večja proizvodnja koruze na srednjem zahodu ZDA ogroža morsko življenje v Mehiškem zalivu, kjer je zaradi velikega vnosa hranilnih snovi iz reke Mississippi nastala mrtva cona, ki presega 20 000 km2. Nedavno izvedena raziskava kaže, da bi se ob izpolnitvi ciljev, zastavljenih v energetskem zakonu ZDA, do leta 2022 obremenitev z dušikom v Mississippiju povečala za 10–34 %.

Izoblikovanje prihodnosti

Leta 2006 je EEA na podlagi raziskave ocenila, da bi lahko 15 % predvidenih potreb po energiji v Evropi leta 2030 zadovoljili z bioenergijo, pridobljeno iz kmetijskih, gozdarskih in odpadnih proizvodov, izključno z uporabo evropskih virov. Ta ocena se omenja kot evropski „potencial biomase″. Raziskava je upoštevala niz pogojev za zaščito biotske raznovrstnosti in čim večje zmanjšanje odpadkov, s čimer bi zagotovili, da „potencial biomase″ ne škoduje okolju.

Zatem je Agencija leta 2008 na podlagi modela Green-XENVIRONMENT, ki je bil prvotno namenjen za raziskovanje trgov obnovljive električne energije, analizirala, kako ta „potencial biomase″, združljiv z okoljem, uporabiti na najbolj stroškovno učinkovit način na okolju prijazen način.

Raziskava predlaga, da bi stroškovno najbolj učinkovito uporabili „modelirani″ potencial biomase, če bi Evropi z njim do leta 2030 zagotovili 18 % toplote, 12,5 % električne energije in 5,4 % motornih goriv.

Zmanjšanje uporabe fosilnih goriv v vseh treh sektorjih bi povzročilo 394 milijonov ton manj emisij ogljikovega dioksida do leta 2020. Emisije bi lahko zmanjšali še bolj, če bi izvajali politike za uporabo tehnologije za skupno proizvodnjo toplotne in električne energije. V tem procesu se toplota uporablja kot stranski produkt proizvodnje energije.

Brez stroškov seveda ne gre. Povečanje uporabe bioenergije bo do leta 2030 okoli 20 % dražje kot na osnovi podobnega modela konvencionalne energije. Na koncu bodo stroške nosili potrošniki.

Razvoj dogodkov odkar se je to delo začelo – posebej povečanje cen hrane na svetu – kaže, da je bil „potencial biomase″ ocenjen velikodušno: v Evropi bo za pridelovanje posevkov za bioenergijo verjetno na voljo manj zemljišč. Na rezultate pa lahko vplivajo tudi visoke cene nafte.

Toda sporočilo je jasno: z vidika stroškov in ublažitve podnebnih sprememb bi bilo bolje dati prednost bioenergiji za proizvodnjo elektrike in toplote v obratih soproizvodnje, kot pa se osredotočiti na gorivo za prevoz.

Pogled v prihodnost

Če se želimo izogniti negativnim vplivom prehoda na bioenergijo, kot so opisani zgoraj, potrebujemo trdne politike na nacionalni ravni, da bi preprečili spremembe rabe zemljišč, ki bi še dodatno povečale okoljske težave v iskanju bioenergije. Izziv je brez dvoma vsesplošen, potrebna pa je globalna razprava o tem, kako zaustaviti zmanjševanje biotske raznovrstnosti in se obenem spopasti s podnebnimi spremembami, pri tem pa upoštevati svetovno potrebo po večji proizvodnji hrane in zaskrbljujoče povečanje cene nafte.

Raziskovalci agencije EEA menijo, da bi si morala Evropa aktivno prizadevati za proizvodnjo čim večjih količin bioenergije v okviru Evrope, obenem pa ohranjati ravnotežje med proizvodnjo hrane, goriv in vlaken, ne da bi ogrozila storitve ekosistema. Preiti moramo z biogoriv in sprožiti temeljite raziskave in razvoj naprednih biogoriv (glejte okno). Storimo to z upoštevanjem vseh vplivov na okolje, vklučno z vplivi na tla, vode in biotsko raznovrstnost kot tudi na emisije toplogrednih plinov. Na ta način lahko EU prevzame vodstvo v vzpostavljanju resnično trajnostnega bioenergetskega sektorja.

Obeti naslednje generacije

Druga generacija procesov za proizvodnjo biogoriv lahko uporablja različne neprehrambene polproizvode. Mednje sodijo odpadna biomasa, les, stebla pšenice ali koruze ter posebne energetske ali biomasne kulture, kot je Miscanthus.

Biogoriva druge generacije lahko privedejo do večjih zmanjšanj emisij toplogrednih plinov ter lahko zmanjšajo druge škodljive vplive, kot je uporaba gnojil. Toda ne gre pričakovati, da bodo na voljo dovolj zgodaj, da bi izrazito prispevala k cilju, ki je 10 % biogoriv za prevoz do leta 2020. Potrebnih bo še veliko raziskav o teh proizvodnih procesih ter njihovih vplivih in priložnostih. Poleg tega bo med energetskimi rastlinami in prehrambenimi poljščinami verjetno še naprej prihajalo do tekmovalnosti glede potreb po zemlji in vodi.

Viri

Donner, S. D. and Kucharik, C. J., 2008.Proizvodnja etanola iz koruze ogroža cilj zmanjšanja izvoza dušika z reko Mississippi. Poročila Nacionalne akademije znanosti, del 105: 4 513–4 518.

EEA, 2006. Koliko bioenergije lahko Evropaproizvede brez ogrožanja okolja. Poročilo EEA št. 7/2006.

EurObserver. Barometer biogoriv: http://www.energies-renouvelables.org/observ-er/stat_baro/ observ/baro185.pdf.

OECD, 2008. Ekonomska ocena politik za podporo biogoriv. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Pariz.

 

(1) Obnovljiva energija zajema energijo, pridobljeno iz vetra, morja, sonca, hidroenergijo itn.

(2) Izraz biogoriva se lahko uporablja za vsa goriva (trda, tekoča ali plin), ki so za katerikoli namen pridobljena iz biomase. Vendar se v okviru te analize nanaša posebej na goriva za prevoz.

 

Povezana vsebina

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100