Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Članki / Članki

Članki

Spremeni jezik
Zrak, ki ga dihamo

Zrak, ki ga dihamo

30.07.2013

Dihamo od prvega do zadnjega trenutka svojega življenja. Dihanje ni le bistvena in stalna potreba ljudi, temveč vsega življenja na Zemlji. Slaba kakovost zraka negativno vpliva tako na zdravje ljudi kot na zdravje okolja, to pa povzroča gospodarsko škodo. Kakšna je sestava zraka, ki ga dihamo, in kateri so viri onesnaženosti?

Preberite več

Povezovanje znanosti, politike in javnosti

Ozračje, vremenski vzorci in sezonska nihanja so že dolgo predmet zanimanja in opazovanja. V 4. stoletju pr. n. št. je veliki filozof Aristotel v razpravi Meteorologija zbral svoja opažanja o vremenskih vzorcih in tudi o vedah o Zemlji na splošno. Do 17. stoletja je zrak pomenil „ničnost“. Predpostavljali so, da zrak nima teže, dokler ni Galileo Galilei znanstveno dokazal nasprotno.

Preberite več

Voda v mestu

Voda v mestu

28.08.2012

Z rastjo prebivalstva, urbanizacijo in gospodarskim razvojem se povečujejo potrebe po sladki vodi v mestih po vsej Evropi. Hkrati podnebne spremembe in onesnaževanje prav tako vplivajo na razpoložljivost vode za prebivalce v mestih. Kako lahko evropska mesta še naprej zagotavljajo sladko vodo svojim prebivalcem?

Preberite več

Voda za kmetijstvo

Voda za kmetijstvo

04.07.2012

Hrano potrebujemo, za njeno pridelavo pa potrebujemo čisto sladko vodo. Z naraščanjem potreb, ki nastajajo zaradi dejavnosti ljudi, na eni strani in podnebnih sprememb na drugi strani, mnoge regije, zlasti na jugu, vse težje zagotavljajo dovolj sladke vode za svoje potrebe. Kako lahko še naprej pridelujemo hrano, ne da bi v naravi primanjkovalo čiste vode? Vsekakor bi pomagala učinkovitejša raba vode v kmetijstvu.

Preberite več

Pot do svetovnega trajnostnega razvoja

V štirih desetletjih okoljskega upravljanja smo uspeli zgraditi institucije, ki nam pomagajo bolje razumeti in obravnavati okoljske probleme. Dvajset let po Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 1992 se bodo svetovni voditelji ponovno sestali v Riu de Janeiru, da bi obnovili svetovno zavezanost k zelenemu gospodarstvu in izboljšali svetovno upravljanje.

Preberite več

Ali je „poslovno smiselno“?

Številne gospodarske družbe, od majhnih podjetij do večnacionalnih družb, iščejo načine za ohranitev ali povečanje svojih tržnih deležev. Doseganje trajnostnega razvoja v časih ostre svetovne konkurence zahteva veliko več od „ozelenjevanja“ celostne podobe podjetja in zmanjševanja proizvodnih stroškov. Lahko pomeni nove oblike podjetja.

Preberite več

Življenje v potrošniški družbi

Desetletja razmeroma stalne rasti v Evropi so spremenila način našega življenja. Proizvajamo in trošimo več blaga in storitev. Več potujemo in dlje živimo. Posledično so postali vplivi na okolje naših gospodarskih dejavnosti doma in na tujem večji in vidnejši. Če se okoljska zakonodaja dosledno izvaja, dosega rezultate na terenu. Toda če pogledamo, kaj se je spremenilo v zadnjih dvajsetih letih, ali lahko rečemo, da se res trudimo po najboljših močeh?

Preberite več

Od rudnika do odpadkov in naprej

Skoraj vse, kar porabimo in proizvedemo, vpliva na naše okolje. Pri dnevnem odločanju o nakupu nekega blaga ali storitev pogosto ne razmišljamo o njihovih „odtisih“ na okolje. Njihove prodajne cene komaj kdaj odražajo dejanske stroške. Vendar lahko veliko storimo za ozelenitev svoje porabe in proizvodnje.

Preberite več

„Prava“ cena?

„Prava“ cena?

05.06.2012

Gospodarstva mnogih držav v razvoju se zanašajo na izkoriščanje naravnih virov, da bi svoje prebivalstvo potegnila iz revščine, s čimer pa morda škodujejo naravnim sistemom, od katerih so odvisna. Kratkoročne rešitve pogosto spodkopavajo dolgoročno blaginjo prebivalstva. Ali lahko vlade pomagajo trgom pri postavljanju „prave“ cene za storitve narave in vplivajo na gospodarne izbire? V nadaljevanju je podrobneje opisano, kaj pomeni uporaba vode pri proizvodnji bombaža za Burkino Faso.

Preberite več

Odpadna hrana

Odpadna hrana

05.06.2012

Približno tretjina hrane, ki se proizvede na svetu, se izgubi ali zavrže. Če več kot milijarda ljudi na svetu zvečer zaspi lačna, se moramo vprašati, kaj se da storiti. Vendar odpadna hrana ni le izgubljena priložnost, da se lačni nahranijo. Pomeni tudi znatno izgubljanje drugih virov, kot so zemlja, voda, energija — in delo.

Preberite več

Evropsko stališče o trajnostnem razvoju

Namen oblikovalcev politike EU je z nizom zakonskih ukrepov doseči, da postane Evropa bolj „gospodarna z viri“. Toda kako Evropa dosega ravnovesje med gospodarstvom in naravo? Kaj pomeni trajnostni razvoj za EU in svet v razvoju v okviru konference Rio+20? V nadaljevanju predstavljamo eno stališče.

Preberite več

Odpadki na Grenlandiji

Odpadki se proizvajajo povsod, kjer živijo ljudje, od gosto naseljenih mest do oddaljenih naselij. Ostanki hrane, elektronski odpadki, baterije, papir, plastenke, oblačila, staro pohištvo — vse to je treba odstranjevati. Nekateri odpadki se ponovno uporabijo ali reciklirajo, drugi sežgejo zaradi energije ali pošljejo na odlagališča. Za ravnanje z odpadki ne obstaja ena metoda, ki bi delovala povsod. Pri izbiri metode za ravnanje z odpadki je treba upoštevati lokalne razmere. Konec koncev se odpadki začnejo kot lokalni problem. V nadaljevanju prikazujemo, kako se ob upoštevanju redko naseljenega prebivalstva, velikih razdalj med naselji in pomanjkanja cestne infrastrukture problema odpadkov loteva grenlandska vlada.

Preberite več

Lokalno in globalno

Lokalno in globalno

05.06.2012

Kadar se srečujemo s pomanjkanjem življenjsko pomembnih virov, kakor sta voda in zemlja, ali naraščajočimi pritiski nanje, je lahko vprašanje, kdo odloča, prav tako pomembno kot način upravljanja in uporabe naravnih virov. Pogosto je bistvenega pomena usklajevanje na svetovni ravni, vendar brez lokalne odobritve in vključenosti na terenu ni mogoče storiti nič.

Preberite več

Ozelenjevanje gospodarstva

Leto 2011 bo večini ljudi ostalo v spominu kot leto finančnih pretresov, japonske katastrofe s potresom, cunamijem in jedrsko nesrečo, reševanje držav v Evropi in množičnih protestov, povezanih z arabsko pomladjo, gibanja Zasedimo Wall Street in španskih Indignados (ogorčenih). Le nekaj ljudi se bo spominjalo, da je bilo to tudi leto, ko so znanstveniki odkrili več kot 18 000 novih vrst, ki živijo na našem planetu. Še manj ljudi lahko navede eno samo vrsto, ki je bila razglašena za izumrlo.

Preberite več

Priča: deček Chance

Bisie je največji rudnik na tem območju. Nahaja se približno 90 kilometrov od roba gostega gozda, globok pa je 100 metrov. Rovi so pogosto le običajne luknje v tleh. V vsakem rovu je natrpanih več ducatov moških in fantov, pogoji so strašni.

Preberite več

Življenje v medsebojno povezanem svetu

„…sama teža skupnih prizadevanj in življenjskih slogov 500 milijonov Evropejcev je enostavno prevelika. Pri tem sploh ne štejemo več milijard drugih ljudi na našem planetu, ki si upravičeno želijo enakega načina življenja ... Spremeniti bo treba vedenje evropskih potrošnikov. Povečati ozaveščenost ljudi in vplivati na njihove navade.“ Janez Potočnik, komisar Evropske unije za okolje (marec 2010).

Preberite več

Leto gozdov: gozdovi za ljudi

Preživetje 1,6 milijarde ljudi je odvisno od gozdov. V gozdovih živi 300 milijonov ljudi po vsem svetu.

Preberite več

Kompleksni izzivi v medsebojno povezanem svetu

Eden od glavnih sklepov vodilnega poročila agencije EEA, SOER 2010, je očiten: „okoljski izzivi so kompleksni in jih ne smemo obravnavati posamično“.

Preberite več

Urbani svet

Urbani svet

05.07.2011

Ali ste vedeli? Vpliv mest se pozna še daleč prek njegovih meja. Geografska površina Londona bi morala na primer biti skoraj 300-krat večja, da bi mesto zadostilo svojim potrebam ter ravnanju z odpadki in emisijami. (SOER 2010)

Preberite več

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100