Članki

Spremeni jezik

Obnovljiva energija: ključ do nizkoogljične evropske prihodnosti

Obnovljivim virom energije se obeta svetla prihodnost, saj imajo vedno bolj pomembno vlogo zaradi prizadevanja Evrope, da bi zmanjšala svojo odvisnost od fosilnih goriv. O priložnostih in izzivih za čisto energijo je z nami spregovoril Mihai Tomescu, strokovnjak za energetiko pri Evropski agenciji za okolje.

Preberite več

Okoljsko znanje o prihodnosti

Slika evropskih podatkov v okolju se je v preteklih štirih desetletjih močno spremenila. Kompleksna narava uničevanja okolja terja bolj sistematsko analizo, ki mora biti podprta z ustreznimi podatki. V preteklih letih je delo Evropske agencije za okolje vedno bolj vključevalo sistematske analize. Agencija bo še naprej pozorna na pojav novih okoljskih tematik in bo pomagala pri širjenju znanja o okolju v Evropi.

Preberite več

Prehod od ravnanja z odpadki na zeleno gospodarstvo

S sedanjo rabo virov, ki ni trajnostna, obremenjujemo planet. Prehod h krožnemu, zelenemu gospodarstvu moramo olajšati s preseganjem politik ravnanja z odpadki ter usmeritvijo v okoljsko primerno zasnovo, inovacije in naložbe. Z raziskavami je mogoče spodbuditi inovacije v proizvodnji, poslovnih modelih in mehanizmih financiranja.

Preberite več

Trajnostno gospodarjenje je ključno za zdrave gozdove v Evropi

Gozdovi v Evropi nam zagotavljajo osnovne storitve: čist zrak, čisto vodo, naravno shranjevanje ogljika, les, hrano in druge proizvode. So dom številnih vrst in habitatov. O izzivih, s katerimi se soočajo evropski gozdovi, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo za gozdove in okolje pri Evropski agenciji za okolje Annemarie Bastrup-Birk.

Preberite več

Se lahko promet spoprime s svojim vplivom na okolje?

V zvezi z nedavno objavo letnega poročila TERM (Mehanizem poročanja o prometu in okolju) za leto 2015 in mednarodno pozornostjo, usmerjeno na aktualni škandal o emisijah vozil, smo govorili s koordinatorjem mehanizma TERM pri agenciji EEA, Alfredom Sánchezom Vicentejem.

Preberite več

Sporazum o podnebnih spremembah: na poti k nizkoogljičnemu, na podnebne spremembe odpornemu svetu

Dogovor o podnebnih spremembah, ki ga je v Parizu sprejelo 195 držav, je prvi univerzalni in pravno zavezujoči sporazum na tem področju. Pariški sporazum je rezultat večletnih priprav, razprav in čedalje večjega zavedanja o potrebi po obvladanju trenutnih in potencialnih vplivov podnebnih sprememb. Predstavlja pomemben in obetaven korak k oblikovanju nizkoogljičnega in na podnebne spremembe odpornega sveta. Pošilja tudi jasen signal oblikovalcem politike in podjetjem, naj prenehajo uporabljati fosilna goriva in pričnejo vlagati v čisto energijo ter prilagoditvene ukrepe.

Preberite več

Krčenje zemljišč in tal zaradi človeških dejavnosti

Zemljišča in tla so bistvena za naravne sisteme in človeško družbo, vendar človeške dejavnosti ogrožajo splošno rabo zemljišč, vključno s tlemi. Kaj se dogaja? Kako ukrepa Evropa, da bi to preprečila? Leto 2015 je mednarodno leto tal, zato smo ta vprašanja naslovili na Geertrui Louwagie, projektno vodjo za ocenjevanje tal in poročanje pri Evropski agenciji za okolje.

Preberite več

Zelena infrastruktura: boljše življenje z naravnimi rešitvami

Zelena infrastruktura ponuja privlačne rešitve za okoljska, družbena in gospodarska vprašanja ter jo je treba kot tako v celoti vključiti v različna področja politike. Medtem ko se agencija EEA pripravlja na objavo poročila o vlogi zelene infrastrukture pri omilitvi posledic naravnih nesreč, povezanih z vremenskimi in podnebnimi spremembami, smo govorili z glavnim avtorjem Gormom Digejem, projektnim vodjem za okoljske analize ozemlja, analize politik in ekonomske analize.

Preberite več

Na poti h globalni trajnosti

Avgusta letos je več kot 190 držav doseglo soglasje glede agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Pozneje ta mesec jo bodo voditelji držav v New Yorku sprejeli skupaj s cilji trajnostnega razvoja. Ti so za razliko od prejšnjih ciljev namenjeni tako državam v razvoju kot tudi razvitim državam ter se osredotočajo na širši sklop tem trajnostnega razvoja. V številne od skupno 17 ciljev trajnostnega razvoja so vključeni elementi, povezani z okoljem, rabo virov ali podnebnimi spremembami.

Preberite več

Gospodarstvo: gospodarno z viri, zeleno in krožno

Naša blaginja je odvisna od uporabe naravnih virov. Z njimi se oskrbujemo in jih preoblikujemo v živila, zgradbe, pohištvo, elektronske naprave, oblačila itd. Vendar naše izkoriščanje virov prehiteva sposobnost okolja, da jih obnavlja in nam jih zagotavlja. Kako lahko zagotovimo dolgoročno blaginjo družbe? Pri tem zagotovo lahko pomaga prehod na okolju prijazno gospodarstvo.

Preberite več

Od proizvodnje do odpadkov: prehranski sistem

Vse več naravnih virov uporabljamo zaradi rasti prebivalstva, sprememb življenjskega sloga in naraščajoče osebne porabe. Za spopad z netrajnostno potrošnjo se moramo lotiti celotnega sistema virov, vključno s proizvodnimi metodami, vzorci povpraševanja in dobavnimi verigami. V nadaljevanju podrobneje obravnavamo hrano.

Preberite več

Prehod na zeleno gospodarstvo

Od okolja so odvisni kakovost našega življenja, zdravje in delovna mesta. Vendar današnji način in hitrost izkoriščanja naravnih virov ogrožata našo blaginjo ter sposobnost narave, da nas preživlja. Način proizvodnje, porabe in življenja je treba spremeniti v celoti. Gospodarstvo moramo postati okolju prijaznejše, prehod pa se mora začeti takoj.

Preberite več

Odpadki: težava ali vir?

Odpadki niso le okoljska problematika, ampak tudi gospodarska izguba. Evropejci ustvarijo povprečno 481 kilogramov komunalnih odpadkov na leto. Vse večji delež teh odpadkov se reciklira ali kompostira in vse manjši odvrže na odlagališča. Kako lahko spremenimo način proizvodnje in porabe, tako da bi proizvajali vse manj odpadkov, vse odpadke pa uporabljali kot vir?

Preberite več

Kako „ozeleniti“ mesta

Več kot tri četrtine Evropejcev živi v mestnih območjih. Vse, kar prebivalci mest proizvajajo, kupujejo, jedo in zavržejo, način, kako se premikajo, in kje živijo, vpliva na okolje. Hkrati način, po katerem se mesto gradi, vpliva na to, kako njegovi prebivalci živijo. Vprašali smo Rolanda Zinkernagla iz švedskega Malmöja o konkretnih ukrepih, da bo njihovo mesto postalo trajnostno.

Preberite več

Zakaj kupujemo, kar kupujemo?

Evropejci vseh starosti so potrošniki. Odločitve o tem, kaj bomo potrošili in kupili, so pomembne za določanje tega, kaj se proizvaja. Toda kako se odločamo, kaj bomo kupili? Ali gre za racionalno ali impulzivno odločitev? Lucio Reisch iz Poslovne šole v Københavnu smo povprašali o vedenju potrošnikov v Evropi.

Preberite več

Smeti v naših morjih

Oceani pokrivajo približno 70 % planeta, morske smeti pa je mogoče najti skoraj vsepovsod. Morske smeti, zlasti plastika, ne ogrožajo le zdravja naših morij in obal, ampak tudi naše gospodarstvo in skupnosti. Večina jih nastane zaradi dejavnosti na kopnem. Kako lahko zaustavimo tok smeti v naša morja? Najboljše mesto za reševanje te svetovne morske problematike je kopno.

Preberite več

Osnove ekonomike in okolja

Pariz v Franciji je bil marca 2014 prizadet zaradi težav, povezanih s trdnimi delci. Več dni je bila močno omejena uporaba avtomobilov. Na drugi strani planeta pa je kitajska družba dala na trg nov produkt: zavarovanje v primeru smoga za domače potnike, katerih potovanje je bilo pokvarjeno zaradi slabe kakovosti zraka. Koliko je torej vreden čist zrak? Ali nam lahko ekonomika pomaga zmanjšati onesnaževanje? Poglejmo si osnovne ekonomske pojme pobliže.

Preberite več

Evropsko kmetijstvo: kako naj bo hrana cenovno dostopna, zdrava in »zelena«

Evropa se opira na intenzivno kmetijstvo, da bi pridelala zadostno količino hrane, kar vpliva na okolje in naše zdravje. Ali lahko Evropa najde okolju prijaznejši način za pridelavo hrane? To vprašanje smo postavili Ybelu Hoogeveenu, vodji skupine pri Evropski agenciji za okolje, ki preučuje vpliv porabe virov na okolje in blaginjo ljudi.

Preberite več

Okolje, zdravje in gospodarstvo v enem

Evropsko gospodarstvo še vedno čuti vpliv gospodarske krize, ki se je začela leta 2008. Brezposelnost in zniževanje plač sta prizadela na milijone ljudi. Ali naj govorimo o okolju, medtem ko novi diplomanti ne morejo najti službe na enem od najbogatejših koncev sveta? Novi okoljski akcijski program Evropske unije počne prav to, in še več. Okolje obravnava kot neločljiv sestavni del našega zdravja in našega gospodarstva.

Preberite več

Onesnaženost zraka: znanje je ključno za spopadanje z njo

„Pozitivna novica je, da so se razmere v zadnjih desetletjih precej izboljšale v smislu izpostavljenosti več onesnaževalom zraka. Vendar ta onesnaževala, ki smo jih uspeli najbolj zmanjšati, ne povzročajo največje škode človeškemu zdravju in okolju,“ je dejal Valentin Foltescu, ki je zadolžen za ocenjevanje kakovosti zraka in sporočanje podatkov na Evropski agenciji za okolje. Valentina smo vprašali, kaj Evropska agencija za okolje dela na področju kakovosti zraka in kaj kažejo najnovejši podatki.

Preberite več

Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100