naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Prehod od ravnanja z odpadki na zeleno gospodarstvo

Spremeni jezik
Article Objavljeno 14.04.2016 Zadnja sprememba 18.05.2021
Photo: © © Nikolaos Kalkounos, Picture2050 /EEA
S sedanjo rabo virov, ki ni trajnostna, obremenjujemo planet. Prehod h krožnemu, zelenemu gospodarstvu moramo olajšati s preseganjem politik ravnanja z odpadki ter usmeritvijo v okoljsko primerno zasnovo, inovacije in naložbe. Z raziskavami je mogoče spodbuditi inovacije v proizvodnji, poslovnih modelih in mehanizmih financiranja.

Evropska komisija je 2. decembra 2015 predlagala nov zakonodajni sveženj o krožnem gospodarstvu. Sveženj vključuje različne stopnje podaljšanega življenjskega cikla izdelka od proizvodnje in potrošnje do ravnanja z odpadki in trga sekundarnih surovin. Predlagani ukrepi naj bi koristili okolju in gospodarstvu, z njimi pa naj bi se zagotovili čim večja vrednost in uporabnost vseh surovin, izdelkov in odpadkov, se povečali prihranki energije ter zmanjšale emisije toplogrednih plinov.

Zakonodaja za varstvo okolja se je v zadnjih desetletjih razvila od odzivov na posamezna vprašanja do bolj celovitih in sistemskih odzivov. Sveženj o krožnem gospodarstvu je eden od zadnjih primerov takih celovitih odzivov politike in je zagotovo pomemben korak pri doseganju cilja Evropske unije „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“.

V našem poročilu Evropsko okolje:  Stanje in napovedi 2015 (SOER2015) je poudarjen izziv na področju trajnosti, s katerim se zdaj spoprijemamo. V Evropi in drugod po svetu porabimo in pridobimo več virov, kot jih lahko naš planet v določenem času nadomesti. Gospodarske dejavnosti po eni strani prispevajo k blaginji ljudi in zmanjšanju revščine, po drugi pa onesnažujejo okolje ter segrevajo planet in s slabljenjem njegove zmogljivosti za naše preživljanje škodujejo zdravju ljudi. Zaradi podnebnih sprememb in predvidene rasti prebivalstva je celostno in takojšnje ukrepanje še toliko nujnejše.

Čeprav do zdaj še nobena država ni dosegla obojega, tj. dobrega življenja v okviru svojih naravnih sredstev, obstajajo nekateri spodbudni znaki. Evropska unija je začela prekinjati povezavo med gospodarsko rastjo ter porabo energije in materialov. Evropejci reciklirajo večji del svojih komunalnih odpadkov in jih odložijo manj na odlagališča. Okoljske industrije (npr. delo na podlagi energije iz obnovljivih virov, čiščenje odpadnih voda, nadzor onesnaženosti zraka) so se v zadnjem desetletju precej razvile in kljub nedavni recesiji ustvarile delovna mesta.

Zmanjševanje odvisnosti od surovin

S krožnim gospodarstvom se skuša zmanjšati „vnos“ novih virov, zlasti neobnovljivih, čim bolj izkoristiti, ponovno uporabiti in ovrednotiti vire v gospodarstvu ter zmanjšati „izpust“ emisij in »odlaganje« odpadkov.

Sporočilo je jasno: z morebitnim zmanjšanjem odpadkov bi bilo mogoče ustvariti precejšnje koristi za gospodarstvo in zdravje ljudi. Z nadaljnjo uporabo že pridobljenih virov bi se zmanjšala odvisnost od surovin (doma pridobljenih ali uvoženih) ter povečala konkurenčnost ob zmanjševanju obremenitve okolja. Agencija EEA je s predhodno analizo pokazala, da evropske države že sprejemajo ukrepe za izboljšanje učinkovite rabe virov, zlasti zaradi gospodarskih pomislekov, povezanih z odvisnostjo od virov.

Preprečevanje nastajanja odpadkov, recikliranje in na splošno boljše ravnanje z odpadki so zagotovo ključni za zmanjšanje vnosov v gospodarstvo in iznosov iz njega. Vendar zaprtje materialne zanke ne zadostuje za preprečitev nadaljnjih vplivov na okolje ter zdravje in dobro počutje ljudi. S pristopi krožnega gospodarstva je treba preseči ravnanje z odpadki in olajšati prehod na zeleno gospodarstvo. Znova moramo preučiti način proizvodnje, potrošnje in odstranjevanja izdelkov.

Sprostitev potenciala okoljsko primerne zasnove

Najprej, okoljsko primerna zasnova je ključna za povečanje potenciala recikliranja in podaljšanje življenjske dobe izdelkov. Izdelke lahko oblikujemo tako, da jih je mogoče preprosto popraviti samo z nadomestitvijo pokvarjenih delov, njihove sestavne dele pa preprosto razvrstiti za čim boljše recikliranje.

Preučiti moramo tudi zdravstvene in okoljske vidike materialov, ki jih uporabljamo v izdelkih. Z okoljsko primerno zasnovo bi se prav tako lahko pomagalo nadomestiti materiale z velikimi vplivi na okolje z boljšimi nadomestnimi možnostmi. Jasno je na primer, da je izpostavljenost nevarnim kemikalijam resno zdravstveno vprašanje. Lahko sprejmemo cikle čistih materialov za preprečitev izpostavljenosti ljudi nevarnim snovem in zaščito ekosistemov pred kemičnim onesnaževanjem.

Podobno se lahko biosurovine, kot so les, kmetijske rastline ali vlakna, uporabljajo za zelo različne izdelke in energetske potrebe. Vendar bi bilo treba možnost prehoda na biosurovine analizirati z vidika povezanega ekosistema in vplivov na zdravje. Obstajajo na primer omejitve glede izkoriščanja gozdov, s kurjenjem lesa za energijo pa bi se lahko poslabšala kakovost zraka.

Naložbe za spodbujanje inovacij

Ekološke inovacije in raziskave, ki spodbujajo inovativne rešitve, so ključne za prehod na krožno gospodarstvo. Inovacije niso omejene samo na proizvodne postopke. Lahko bi se spodbujali in podpirali novi poslovni modeli. Poleg prodaje izdelkov obstajajo že številni drugi primeri inovativnih rešitev zagotavljanja storitev: na primer, za izpolnitev potrebe po prevozu ni treba biti lastnik avtomobila. Za take sodelovalne poslovne modele, usmerjene v zagotavljanje storitev, bi se lahko uporabili novi mehanizmi financiranja, saj imata naložba in dobiček različen časovni vzorec.

V vsej Evropi se ekološke inovacije že podpirajo z javnimi sredstvi, katerih vloga bi bila lahko večja od sedanje. Naložbe v infrastrukturo, raziskave in mesta bi bilo mogoče vse usmeriti v olajšanje prehoda v zeleno gospodarstvo. Močna zavezanost trajnosti, podprta z jasnim finančnim in regulativnim okvirom, pošilja vsem deležnikom ustrezen signal.

Jasno je, da bo prehod v zeleno, krožno gospodarstvo koristil nekaterim skupinam in panogam, za druge pa pomenil pritisk. Oblikovalci politike bodo morali upoštevati vidik enakosti na evropski in svetovni ravni ter zagotoviti podporne ukrepe za olajšanje in usmerjanje potrebnega družbenogospodarskega prehoda.

 

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor agencije EEA

Uvodnik, objavljen v glasilu EEA, št. izdaje 2016/1, marec 2016.

 


 

Permalinks

Geographic coverage

Značke

shranjeno pod:
shranjeno pod: circular economy
Akcije dokumenta