naslednji
prejšnji
zadetki
European Union flag
Home
Topics
Analysis and data
Countries
Newsroom
About us

Uvod v kmetijstvo

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 23.11.2023
5 min read
Kmetijski sektor kot eden od glavnih uporabnikov zemljišč v Evropi oblikuje pokrajino podeželskih območij. Ima različne neposredne in posredne vplive na okolje, sam sektor pa je odvisen od naravnih virov.

_DGP5161_2.jpg

More photos

Kmetijska zemljišča imajo pomembno vlogo pri načinu izkoriščanja zemlje v vsej EU. Travinji in njivske površine predstavljajo skupaj 39 % pokrovnosti tal v Evropi (EEA, 2017a). Kmetijski sektor je glavni uporabnik naravnih virov in je kompleksno povezan z okoljem (OECD, 2017). Podatki v nadaljevanju odražajo učinkovitost in vplive kmetijskega sektorja v EU:

  • leta 2015 je kmetijstvo prispevalo okrog 94 % emisij amoniaka v Evropi, do katerih prihaja zlasti pri izvajanju dejavnosti, kot so skladiščenje gnoja, nanašanje gnojevke in uporaba anorganskih dušikovih gnojil;
  • emisije CO2 iz šotnih tal, ki se za namene kmetijstva izsušujejo, prispevajo 100,5 milijona ton CO2 na leto, medtem ko za gozdarstvo ta številka znaša 67,6 milijona ton CO2. EU je s skupaj 173 milijoni ton CO2 iz izsušenih tal drugo največje žarišče za emisije CO2 iz šotišč (za Indonezijo) (Berge in sod., 2017);
  • močan pritisk na obnovljive vodne vire kmetijstvo izvaja z namakanjem. Sezonsko sektor porabi več kot 50 % vse vode, ki se porabi v Evropi;
  • kmetijstvo je eden glavnih virov nitratov v površinskih in podzemnih vodah. Koncentracije nitratov so še vedno previsoke v številnih regijah v Evropi, pogosto v regijah z intenzivnim kmetijstvom.
  • okrog 9 % kmetijskih zemljišč je del območij Natura 2000 – evropskega omrežja posebnih varstvenih območij;
  • kmetijstvo prispeva 25 milijonov ton ekvivalentov nafte (12,3 %) k proizvodnji obnovljivih virov (2015), kar pomeni 15-odstotno povečanje med letoma 2013 in 2015 (DG AGRI, 2017);
  • kmetijstvo je sestavni del prehranskih sistemov, hrana, ki se proizvede v EU, pa je raznolika;
  • EU je v glavnem samozadostna pri večini glavnih kmetijskih proizvodov in je tudi največji izvoznik agroživilskih proizvodov,  vključno s predelano hrano (ES, 2016a).

 

Glavna izziva, s katerima se srečuje kmetijstvo v Evropi, sta podnebne spremembe (EEA, 2017c) in pozidava zemljišč, (EEA, 2017a). Podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje sort poljščin in povzročajo ekstremne vremenske dogodke (za več informacij o prilagajanju podnebnim spremembam glej Delovanje EEA na tem področju ali Platformo Climate-ADAPT), zato je potrebno temeljito obvladovanje tveganj. Izkoriščanje zemljišč v mnogih regijah povzroča zmanjšanje kmetijskih površin.

Ključni trendi

Kljub temu da je razvoj kmetijskega sektorja odvisen od številnih dejavnikov in regionalnih razlik znotraj sektorja, pa je na evropski ravni mogoče opaziti določene ključne trende. Delež celotne površine, namenjene za kmetijska zemljišča, se zmanjšuje, sektor pa ogroža infrastrukturna zasedenost zemljišča,. Ločeno od tega se število kmetij zmanjšuje, povprečna velikost kmetije pa se povečuje.

Vsi trije dejavniki – pozidava zemljišč, intenzifikacija in ekstenzifikacija – vodijo v izgubo kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo in zmanjšanje števila populacij ptic v kmetijski krajini.

V zadnjih letih so na kmetijski sektor vse bolj vplivali ekstremni vremenski dogodki. Toča, močno deževje, poplave in suše, ki so posledica podnebnih sprememb, so povzročile zmanjšanje pridelka (EEA, 2017c).

Politični okvir

Na razvoj kmetijskega sektorja močno vpliva skupna kmetijska politika EU (SKP) (glej Köster, 2010). Za kmetijsko politiko EU je vse od njene vzpostavitve sredi 20. stoletja značilna močna gospodarska razsežnost. V zadnjih 50 letih so se spremenile vrste subvencij, politika, ki je bila usmerjena zlasti v sektor, pa je postala bolj politika razvoja podeželja s strukturnimi in kmetijsko-okoljskimi ukrepi. Trenutno SKP predstavljata dva glavna stebra: prvi steber zajema neposredna plačila kmetom in intervencije na trgu, drugi steber pa podpira programe za razvoj podeželja.

V obdobju 2010–2014 je povprečni delež subvencij EU v faktorskem prihodku kmetijskega sektorja[1] znašal več kot 35 %, delež neposrednih plačil kmetom pa je znašal 28 %. Vrednosti so se gibale od preko 90 % (skupne subvencije) in okrog 45 % (neposredna plačila) na Slovaškem do okrog 15 % in 12 % na Nizozemskem (EPRS, 2017). Junija 2018 je Evropska komisija objavila zakonodajni predlog za SKP po letu 2020, s katerim si prizadeva za večjo naravnanost k učinkovitosti glede prispevka k okoljskim in podnebnim ciljem in ambicijam.

Kmetijsko politiko oblikujejo tudi druge politike EU in mednarodne politike, od katerih so nekatere, npr. direktiva o nitratih in okvirna direktiva o vodah, že zajete v strukturi SKP. Poleg tega so energetske in podnebne politike v zadnjem desetletju na primer sprožile povečanje pridelave energetskih rastlin (OECD/FAO, 2017).

Sektor igra tudi pomembno vlogo pri doseganju ciljev Strategije o biotski raznovrstnosti EU in Ciljev trajnostnega razvoja ZN.

Dejavnosti agencije EEA

Agencija EEA sodeluje z drugimi organizacijami EU, na primer pri pripravi skupnega sklopa kmetijsko-okoljskih kazalcev. Podatki agencije EEA se uporabljajo pri spremljanju in vrednotenju SKP, npr. kot podatki za sestavo določenih tako imenovanih kazalcev ozadja. Na podlagi sodelovanja pri izvajanju storitev programa Copernicus za opazovanje in spremljanje Zemlje agencija EEA proučuje možnosti za vse večjo uporabo podatkov Copernicus pri kmetijsko-okoljskih ocenah. Prav tako si prizadeva, da bi izpolnila potrebe kmetijskega sektorja v zvezi s podatki in proizvodi, zbranimi z opazovanjem Zemlje, npr. za uporabo precizne kmetijske tehnologije.

Agencija EEA poleg tesnega sodelovanja z drugimi organizacijami EU sodeluje tudi z nacionalnimi referenčnimi centrina področju okolja in kmetijstva. Ti centri tvorijo sestavni del Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet) EEA, v katerem je zastopanih 39 držav EEA. Ustvarjajo se sinergije z delom drugih mednarodnih organizacij, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Agencija EEA sodeluje tudi z raziskovalno skupnostjoinstrokovnimi odbori, npr. s projektnimi skupinami, ki jih podpira program Obzorje 2020.

 

Najnovejše objave

Najnovejše poročilo agencije EEA „Food in a green light“ (Zelena luč za hrano) razpravlja o proizvodnji in porabi hrane z vidika prehranskega sistema.

 

 

 


[1] S faktorskim dohodkom v kmetijstvu se merijo nadomestila za vse proizvodne dejavnike (zemljišče, kapital, delo) ne glede na to, ali so v lasti kmetijskega gospodarstva ali ne. Dohodek predstavlja celotno vrednost, ki jo ustvari kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s proizvodno dejavnostjo, in je opredeljen kot vrednost proizvodnje, od katere so odšteti variabilni stroški, amortizacija in davki na proizvodnjo in prištete druge subvencije na proizvodnjo. (Na podlagi DG AGRI, 2017.)

Povezana vsebina

Interactive charts

Novice in članki

Povezani podatki

Povezani kazalci

Indicator Assessment
Archived
Use of freshwater resources Despite an estimated decrease of total water abstraction by 19 % since 1990 in Europe, the milestone set in the EU resource efficiency roadmap — i.e. a water abstraction should stay below 20 % of available renewable water resources in Europe — has not been achieved in 36 river basins corresponding to 19 % of Europe’s territory in summer 2015. Around 30 % of the total European population was exposed to water scarcity conditions in summer 2015 compared to 20% in 2014, mainly living in densely populated European cities, agriculture-dominated areas of southern Europe and small Mediterranean islands.  From 2000 to 2015, in the EU-28, there was an absolute decoupling of water abstraction (-9 %) and the gross value added generated from all economic sectors (+53 %). A rapid increase (+11%) has been observed in bottled water consumption from 2010, particularly in southern and western Europe.
Indicator Assessment
Archived
Abundance and distribution of selected species Between 1990 and 2015, the common bird index decreased by 8 % in the 26 EU Member States that have bird population monitoring schemes. This decrease is slightly greater (9 %) if figures for Norway and Switzerland are included. The decline in common farmland bird numbers in the same period was more pronounced, at 32 % (EU) and 30 % (EU plus Norway and Switzerland). The common forest bird index decreased by 3 % (EU) and 6 % (EU plus Norway and Switzerland) over the same period. Although the decline of all common birds has levelled off slightly since 2000, no trend towards recovery has been observed in the last years and the common farmland bird index continued to show a steep decline of 16 % between 2000 and 2015. Grassland butterflies also showed a significant rate of decline in the 19 European countries where butterfly population monitoring schemes exist, at 34 % (EU) and 32 % (all countries). Between 2000 and 2015, the index decreased by 17 % (EU) and 16 % (EU + Norway and Switzerland). 
Indicator Assessment
Archived
Abundance and distribution of selected species Since 1990, populations of common birds have decreased by around 13 % in the 26 EU Member States that have bird population monitoring schemes. The decrease is slightly worse (14 %) if figures for Norway and Switzerland are included. The decline in common farmland bird numbers in the same period was more pronounced, at 31.5 % (EU) and 34 % (EU plus Norway and Switzerland).  Grassland butterflies also showed a significant rate of decline (32 %) between 1990 and 2015 in the 19 European countries where butterfly population monitoring schemes exist. The rate of loss has slowed down in the last 10 years, but the population abundance trend remains negative.
Indicator Assessment
Archived
Use of freshwater resources Despite renewable water is abundant in Europe, signals from long-term climate and hydrological assessments, including on population dynamics, indicate that there was 24% decrease in renewable water resources per capita across Europe between 1960 and 2010, particularly in southern Europe. The densely populated river basinsin different parts of Europe, which correspond to 11 % of the total area of Europe, continue to be hotspots for water stress conditions, and, in the summer of 2014, there were 86 million inhabitants in these areas. Around 40 % of the inhabitants in the Mediterranean region lived under water stress conditions in the summer of 2014. Groundwater resources and rivers continue to be affected by overexploitation in many parts of Europe, especially in the western and eastern European basins. A positive development is that water abstraction decreased by around 7 % between 2002 and 2014. Agriculture is still the main pressure on renewable water resources. In the spring of 2014, this sector used 66 % of the total water used in Europe. Around 80 % of total water abstraction for agriculture occurred in the Mediterranean region.  The total irrigated area in southern Europe increased by 12 % between 2002 and 2014, but the total harvested agricultural production decreased by 36 % in the same period in this region. On average, water supply for households per capita is around 102 L/person per day in Europe, which means that there is 'no water stress'. However, water scarcity conditions created by population growth and urbanisation, including tourism, have particularly affected small Mediterranean islands and highly populated areas in recent years. Because of the huge volumes of water abstracted for hydropower and cooling, the hydromorphology and natural hydrological regimes of rivers and lakes continue to be altered. The targets set in the water scarcity roadmap, as well as the key objectives of the Seventh Environment Action Programme in the context of water quantity, were not achieved in Europe for the years 2002–2014.

Sorodne publikacije

Publikacija Food in a green light - A systems approach to sustainable food This report takes a food system approach to analyse European production, consumption and trade of food, and associated environmental and human health aspects. Understanding the patterns, processes and actors involved allows for more coherent and effective policy interventions to reduce environmental pressures along the value chain, with potential co-benefits to human health and well-being. The report addresses both terrestrial and aquatic food production and goes beyond the environmental impact and economic performance of agriculture and fisheries. The focus is on long-term sustainability objectives, as laid down in the 2050 vision of the Seventh Environment Action Programme and the 2030 Sustainable Development Goals.
Publikacija Landscapes in transition — An account of 25 years of land cover change in Europe Landscape is one of the most precious assets contributing to Europe's cultural identity. As landscape is determined to a large extent by land use, the study of land use changes, especially through changes in the land cover, provides clues to the drivers of the transitions that landscape is currently going through. New data on land cover change in Europe up to 2012 show that total land cover change increased from the 2000‑2006 period to the 2006‑2012 period.
Publikacija Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2016 This report is an indicator-based assessment of past and projected climate change and its impacts on ecosystems and society. It also looks at society’s vulnerability to these impacts and at the development of adaptation policies and the underlying knowledge base. This is the fourth ‘Climate change, impacts and vulnerability in Europe’ report, which is published every four years. This edition aims to support the implementation and review process of the 2013 EU Adaptation Strategy, which is foreseen for 2018, and the development of national and transnational adaptation strategies and plans.

Glej tudi

Permalinks

Geographic coverage

For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/themes/agriculture/intro or scan the QR code.

PDF generated on 16.04.2024 09:16

EEA Page URL QR
Akcije dokumenta
The EEA is an agency of the European Union

Engineered by: EEA Web Team

Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18

Software version: EEA Plone KGS 23.9.14

Koda za razvijalce

Systems Status

Pravno obvestilo

Creative commons license

CMS prijava