Scenariji in projekcijske študije – politični okvir

Spremeni jezik

Če je javscript izključen, ima ta stran omejeno funkcionalnost. Prepričajte se, da vaš brskalnik omogoča izvajanje javascript.

Stran Zadnja sprememba 07.05.2021

This page was archived on 24.02.2017 with reason: Other (No more updates will be done. Content about the environmental scenarios can now be found under the topic "Sustainability transitions")

Skrb za prihodnje generacije je ključni temeljni pogoj trajnostnih razvojnih politik na svetovni, evropski, nacionalni in lokalni ravni. Dolgoročni politični cilji so v središču številnih mednarodnih konvencij in protokolov, ki obravnavajo težave globalnih okoljskih sprememb. Dolgoročni politični cilji so tudi temelj ključnih okoljskih politik Evropske unije in njenih držav članic. Scenariji podpirajo strateško načrtovanje in odločanje ter lahko pomagajo pri preskušanju posledic in stabilnosti različnih politik. Enako pomembno je, da omogočajo tesno sodelovanje zainteresiranih strani, kar zagotavlja zastopanost nasprotujočih si mnenj in svetovnih nazorov.

Okoljski scenariji

Menu

Scenariji in projekcijske študije – politični okvir

Svetovna raven

Okoljsko upravljanje ima koristi od goste mreže mednarodnih sporazumov in ustanov. Najpomembnejši dolgoročni okoljski politični okviri so Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), Konvencija o biotski raznovrstnosti in razvojni cilji tisočletja. Srednje- do dolgoročni politični cilji so podlaga različnih mednarodnih okoljskih konvencij, na primer Dunajske konvencije o zaščiti ozonskega plašča in njenega Montrealskega protokola o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, ter Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih.

Evropska raven

Strategija Evropske unije za trajnostni razvoj vključuje načrt za stalno reševanje sedmih ključnih srednjeročnih in dolgoročnih izzivov trajnostnega razvoja, kot so podnebne spremembe, čista energija in trajnostni promet ter trajnostna poraba in proizvodnja. Številne evropske direktive izrecno sledijo dolgoročnim ciljem, zlasti na področju podnebnih sprememb in energetske politike. Podoben razvoj dogodkov lahko opazimo v državah članicah EU – več jih ima institucionalizirane programe predvidevanja v svojih nacionalnih upravah.

Dolgoročno načrtovanje je manj razvito v Jugovzhodni Evropi in državah Vzhodne Evrope, na Kavkazu in v Srednji Aziji, kjer je glavna pozornost bolj namenjena reformi okoljskih politik, zakonov in predpisov ter krepitvi skladnosti. Potekajo pa pobude, ki bodo pomagale preprečevati konflikte zaradi nezadostnih naravnih virov ter podpirale celovito trajnostno rabo in varstvo naravnih virov (glej primere iz pregleda projekcijskih študij).