naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Riba na suhem - Upravljanje morja ob spreminjajočem se podnebju

Spremeni jezik
Article Objavljeno 23.03.2009 Zadnja sprememba 11.05.2021
Zgodba ribiča Ponoči 6. oktobra 1986 so ribiči jastogov iz majhnega mesta Gilleleje, severno od Kopenhagna, med ribarjenjem v morju Kattegat našli v svojih mrežah polno norveških jastogov. Številni izmed njih so bili mrtvi ali pa so umirali. Približno polovica je bila čudne barve.

Če bi ulov prekinili za dve leti, bi si populacija polenovke v Baltskem morju opomogla

Henrik Sparholt, ICES Strokovni referent za svetovalni program


Meritve raztopljenega kisika in mrtvi jastogi so raziskovalcem z Nacionalnega okoljskega raziskovalnega instituta na Danskem pokazali, da je nenavadno veliko področje na dnu južnega Kattegata brez kisika. Nenavadne dogodke je povzročilo pomanjkanje kisika na morskem dnu tisto noč. Znanstveniki menijo, da so se jastogi dušili!

Dvaindvajset let kasneje so bili veliki predeli Baltskega morja prizadei s pomnajkanjem kisika, t.i. „mrtve cone″.

Propad ribolova na Bornholmu

Bornholm, idiličen danski otok, ki se nahaja ob vstopu v Baltsko morje, bolj ali manj med Švedsko, Nemčijo in Poljsko, je poznan po prekajenih slanikih. Več desetletij je izobilje rib predstavljalo temelj lokalnega gospodarstva.

V sedemdestihih letih je okoli polovica ribiških prihodkov izvirala iz ulova polenovke. Do konca osemdesetih je polenovka predstavljala že 80 % skupne vrednosti. Mnogi ribiči so videli svetlo prihodnost in so kupili nova plovila. Toda do leta 1990 je ulov strmo padal. Trend se ni nikoli obrnil. Ta upad je povzročil izjemen finančni pritisk na lokalno skupnost.

Zaradi razsežnosti in hitrosti padca staleža polenovke v Baltskem morju je bilo veliko energije posvečene ugotavljanju, kaj je povzročilo razcvet in nato propad. Regija je postala predmet mednarodne študije primera in v poduk drugim regijam. Baltska zgodba ni enostavna – zapletenost položaja namreč prikazuje izziv, s katerim se soočajo oblikovalci politike v morskem okolju.

Lovljenje podatkov

Bornholmski ribiči morajo, kot njihovi kolegi v Evropi, upoštevati z zakonom predpisane stroge omejitve v skladu s skupno ribiško politiko, ki določa, koliko rib določene vrste se sme ujeti na določenem območju.

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) nudi znanstvene nasvete o biološko varnih ravneh. Podatki iz anket o ribištvu, statistični podatki o ulovu rib in okoljsko spremljanje oceanografskih pogojev zagotavljajo neprecenljive podatke za ocenjevanje zdravja komercialnih vrst rib, ki se lovijo v največjem obsegu. Pomembno je zlasti število rib določene starosti na nekem območju. Čim več mladih rib preživi v letu, tem večji ulov rib lahko pričakujemo dve do pet let kasneje, ko odrastejo. In čim več je odraslih rib, tem več jajčec izležejo.

Na podlagi znanstvenih nasvetov so države članice EU sprejele odločitve o celotnem dovoljenem ulovu. Te odločitve so pogosto temeljile na prednostnih nalogah, ki niso zajemale zaščite staleža. Leta 2006 so približno 45 % ocenjenega ribiškega staleža v evropskih morjih izlovili prek varnih bioloških meja. Te meje so bile dogovorjene na ravni ministrstev.

Ribe dihajo kisik, raztopljen v vodi

Povečana uporaba umetnih gnojil v kmetijstvu kot tudi urbanizacija sta zlasti od šestdesetih let naprej povzročila dramatičen porast vnosov hranilnih snovi (onesnaženje) v Baltsko morje, kar je privedlo do povečane rasti fitoplanktona in proizvodnje rib (več fitoplanktona pomeni več hrane za ribe). Pojavile pa so se tudi večje težave s pomanjkanjem kisika v najglobljih vodah morja.

Ko voda blizu morskega dna ostane brwz kisika, se z dna morja sprošča vodikov sulfid. Vodikov sulfid je strupen za večino življenjskih oblik in verjetno je bila kombinacija dušikovega sulfida in pomanjkanje kisika kriva za pogin norveških jastogov v Kattegatu tiste noči leta 1986.

Morska obmocja brez kisika so v Baltskem morju zdaj tako velika, da so povzročila zmanjšanje možnih področij drstenja v srednjevzhodnem Baltskem morju. Zaradi tega je drstenje polenovke manj uspešno.

Zakaj so bila zgodnja osemdeseta leta tako uspešna za ribolov na polenovko?

Visoko stopnjo preživetja polenovke iz jajčec in ličink v obdobju 1978–1983 pojasnjujejo štirje dejavniki. Osnovna razlaga je, da se je pritisk ribištva v poznih sedemdesetih letih zmanjšal. Drugič, zaradi podnebnih pogojev je iz Severnega morja pritekala zelo slana voda. Baltsko morje je bilo v bistvu od nekdaj sladkovodno jezero, dokler se pred okoli 8000 leti niso dvignile morske gladine, kar je povzročilo, da je Severno morje steklo v to jezero. „Vdori″ slane vode so še vedno pomembni zaradi ohranjanja ravni slanosti in kisika.

Ti dotoki so povzročili višje koncentracije kisika na območjih drstenja polenovke, zato je preživelo več jajčec in se izleglo več rib. Tretjič, ličink ceponožcev (pseudocalanus acuspes) je bilo v izobilju, kar predstavlja poglaviten vir hrane polenovke, in končno, bilo je malo plenilcev, kot sta sprat in tjulenj. Sprati prežijo na jajčeca polenovk, tjulnji pa kot plen lovijo polenovke.

In kje se je zalomilo?

Od sredine osemdesetih let je bilo manj velikih dotokov iz Severnega morja, zaradi česar je so bili pogoji za preživetje jajčec slabi in preživelo je manj mladic. Zaradi nižje slanosti je bilo tudi manj ceponožcev, glavne hrane za ličinke. Čeprav se je omejitev ribištva naslednjih letih znižala v prid bolj biološke varne ravni, je ulov, dogovorjen na politični ravni (celotni dovoljeni ulov), običajno presegal to raven (slika 1).

Ribolov na črno še stopnjuje problem. Po ocenah se v tem delu Baltskega morja nezakonito ulovi dodatnih 30 % rib. Poleti leta 2007 je bil nezakonit ulov poljske ribiške flote tako velik, da je Evropska komisija v drugi polovici leta 2007 poljski ribolov ustavila.

Slika 1 / Znanstveno priporočene ravni ulova (na podlagi nasveta ICES), dogovorjen celotni dovoljeni ulov in dejanski ulov na ribolovnih območjih okoli Bornholma v obdobju 1989–2007. Vir: EEA, 2008.

In nato podnebne spremembe!

Podnebne spremembe vplivajo tako na temperaturo kot na ravnotežje slanosti v Baltskem morju. Zaradi povišane temperature v globokih vodah se poveča presnovna potreba po kisiku in zmanjša topnost kisika v vodi. To pa prispeva k večji geografski razširjenosti območij brez kisika. Slanost v Baltskem morju enakomerno pada od sredine osemdesetih let zaradi obsežnejših padavin in manjših dotokov iz Severnega morja v Baltsko morje.

Na oba dejavnika vpliva podnebje. Že majhno zmanjšanje slanosti lahko prevesi tehtnico in spremeni sestavo baltskega habitata. Izmed glavnih treh ribjih vrst – polenovka, slanik in sprat – je polenovka še posebej občutljiva na nižjo slanost, saj ta vpliva na njeno sposobnost razmnoževanja kakor tudi na dostopnost najljubše hrane za ličinke polenovke.

Napovedi za prihodnost oceanskega podnebja Baltskega morja kažejo na nadaljnjo rast padavin in zmanjšanje dotokov iz Severnega morja. To pomeni, da bo stalež polenovke in drugih morskih rib verjetno še naprej upadal, če se ne zmanjšajo pritiski ribolova.

Upanje za prihodnost

V odgovor na zapletene in resne okoljske težave v Baltskem morju so se države iz te regije dogovorile o „Akcijskem načrtu za Baltsko morje″, s katerim bi pripravile nacionalne ukrepe za integracijo kmetijskih, ribiških in regionalnih politik. Ta načrt, sprejet novembra 2007, predstavlja pomembno osnovo za učinkovitejše izvajanje politike EU na tem področju.

Zajema novo Okvirno direktivo o morski strategiji, v skladu s katero morajo mejne države doseči „dobro okoljsko stanje″ baltskega morja do leta 2020 in ki predpisuje, da je treba povrniti „dobro stanje″ populacije rib.

Podnebne spremembe bodo spremenile Baltsko morje in njegovo sposobnost, da zagotavlja preživetje populacij polenovke, ki jih je možno izkoriščati. Upravljanje bo moralo te spremembe uravnotežiti, če naj stalež ostane na gospodarsko pomembni ravni
Profesor Brian MacKenzie, DTU‑Aqua, Tehnična univerza Danske

Poleg tega Evropska komisija pripravlja regionalno strategijo za Baltsko morje, na podlagi katere bo oblikovan akcijski načrt z opredelitvijo ključnih akterjev, finančnih inštrumentov, ki jih je treba pripraviti, in delovnega načrta. Sprejem te strategije s strani držav članic bo predstavljal eno izmed prednostnih nalog švedskega Predsedstva EU v drugi polovici leta 2009. Švedska je okolje Baltskega morja uvrstila med svoje najpomembnejše prednostne naloge.

Skupna ribiška politika (SRP) je bila oblikovana z namenom, da uredi ribolovne dejavnosti z okoljskega, gospodarskega in socialnega vidika. Vendar pa se je v Evropi izvajal prekomeren ribolov številnih gospodarsko pomembnih vrst rib, zato je njihovo število zdaj pod varno biološko ravnjo Uspešen pregon držav članic, ki izvajajo prekomerni ribolovje bil zaradi narave zakonodaje drag in težak.

Zaradi očitno neuspešnega trajnostnega upravljanja številnih ribjih staležev morski strokovnjaki pozivajo h korenitim spremembam politike, ki je brez dvoma rezultat kompromisa med državami. Morsko okolje je treba obravnavati kot ekosistem in ne kot sektorje, ki jih je mogoče izrabljati.

Komisar EU za pomorske zadeve in ribištvo, Joe Borg, je celo izjavil, da SRP ne spodbuja odgovornosti ribičev ali politikov ter je sprožil takojšnjo revizijo politike v septembru 2008, štiri leta pred načrtovanim datumom.

 

Viri

Diaz, R. J. in Rosenberg, R., 2008. Širjenje mrtvih con in posledice za morske ekosisteme. Science, del 321, str. 926–929.

Mackenzie, B. R.; Gislason, H.; Mollmann, C.; Koster, F. W., 2007. Vpliv podnebnih sprememb 21. stoletja na ribjo populacijo v Baltskem morju in ribištvo. Global Change Biology, del 13, 7, str. 1 348–1 367.

Sparholt, H.; Bertelsen, M.; Lassen, H., 2008.Meta analiza statusa ICES ribjega staleža v zadnjega pol stoletja. ICES Journal of Marine Science, del 64, 4, str. 707–713.

Permalinks

Geographic coverage

Akcije dokumenta