Kakovost kopalnih voda v EU ostaja visoka

Komisar za okolje Janez Potočnik je dejal: „V zadnjih tridesetih letih sta EU in nacionalna zakonodaja znatno izboljšali kakovost kopalnih voda v Evropi, vendar naše delo s tem ni zaključeno. Kljub temu, da smo v zadnjem desetletju zabeležili zelo dobre rezultate, si moramo še naprej prizadevati, da bi te rezultate ohranili in jih tudi izboljšali.“

Profesorica Jacqueline McGlade, izvršna direktorica Evropske agencije za okolje, je dodala: „Nadaljnje izboljšanje kakovosti evropskih kopalnih voda bo zahtevalo sodelovanje državljanov. To pomeni, da se je treba predvsem seznaniti s trenutnim stanjem našega okolja in ga razumeti, nato pa od pristojnih organov zahtevati čistejšo vodo. Naša spletna orodja omogočajo državljanom enostaven dostop do okoljskih podatkov ter platforme, kjer lahko izrazijo svoje opazke.“

Na prizadevanja za izboljšanje kakovosti kopalnih voda je treba gledati v okviru evropskih prizadevanj za dober ekološki in okoljski status v skladu z okvirnima direktivama EU o vodah in morju.

Rezultati iz leta 2009 pričajo o dolgoročnem izboljševanju

Od 20 000 nadzorovanih kopališč v Evropski uniji sta bili leta 2009 dve tretjini na obali, preostala tretjina pa ob rekah in jezerih. Skladnost z obveznimi vrednostmi (minimalnimi kakovostnimi zahtevami) je pri obalnih kopališčih narasla z 80 % v letu 1990 na 96 % leta 2009. Celinske vode pa so zabeležile še večji porast kakovosti, in sicer z 52 % na 90 %.

Med letoma 2008 in 2009 je število kopalnih voda, ki so izpolnjevale minimalne standarde, rahlo upadlo, in sicer za manj kot eno odstotno točko pri obalnih kopališčih in za 3 odstotne točke pri celinskih kopalnih vodah. Skladnost s strožjimi priporočenimi vrednostmi je med letoma 2008 in 2009 narasla za nekaj manj kot 1 odstotno točko pri obalnih kopališčih in tako dosegla 89 %, pri celinskih vodah pa upadla za skoraj 3 odstotne točke na 71 %. Takšna letna nihanja niso glede na standarde iz zadnjih let nič nenavadnega.

Skoraj vsa obalna kopališča na Cipru, v Franciji, Grčiji in na Portugalskem so ustrezala strožjim priporočenim vrednostim[1]. V letu 2009 je bilo treba zapreti le 2 % obalnih kopališč v EU, večinoma v Italiji. Čeprav so nihanja kakovosti vode večja pri celinskih kopališčih, je velika večina celinskih kopališč na Finskem, v Franciji, Nemčiji in na Švedskem ustrezala priporočenim vrednostim.

Štirinajst držav članic izvaja spremljanje po novi direktivi o kopalnih vodah

Kakovost kopalnih voda se določa tako, da se jih testira in primerja s številnimi fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri. Države članice morajo izpolnjevati obvezne vrednosti iz direktive o kopalnih vodah[2], vendar pa se lahko namesto tega odločijo za upoštevanje strožjih (neobveznih) priporočenih vrednosti.

Leta 2006 je začela veljati nova direktiva o kopalnih vodah[3], s katero so bili parametri in določbe o spremljanju posodobljeni glede na najnovejše strokovno znanje. Pri novi direktivi je večji poudarek na obveščanju javnosti o kakovosti kopalnih območij. Države članice morajo novo direktivo v celoti prenesti do leta 2015, vendar pa je štirinajst držav članic (Ciper, Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Madžarska, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Slovaška, Španija in Švedska) v kopalni sezoni 2009 že spremljalo svoja kopalna območja in pri tem upoštevalo parametre iz nove direktive.

Dodatne informacije:

• Poročilo iz leta 2010